Predavanja na Filozofskom fakultetu u okviru bilateralnog sporazuma sa Slovenijom

U okviru realizacije bilateralnog projekta između Filozofskog fakulteta u Nikšiću i Filozofskog fakulteta u Ljubljani profesorice slovenačkog univerziteta (prof. dr Olga Markič, doc. dr Maja Malec i mr Nastja Tomat) će 22. marta u 12.30h u Svečanoj sali Filozofskog fakulteta u Nikšiću održati predavanje posvećeno temama iz oblasti epistemologije i logike (Vještačka inteligencija i pitanje transparentnosti i objašnjenja; Razumijevanje modalnosti; Ograničena epistemička racionalnost kao veza između normativnog i deskriptivnog).

Prof. dr. Olga Markič

Umetna inteligenca in vprašanje transparentnosti in razložljivosti

Umetno inteligenco bi lahko opredelili kot iskanje, kako narediti računalnike zmožne početi tisto, kar je zmožen narediti človeški um (in morda še več). Raziskovalce lahko v grobem razdelimo v dve skupini. V prvi so tisti, ki jim je osrednji cilj raziskovanje kognitivnih procesov in modele umetne inteligence uporabljajo predvsem za oblikovanje in preverjanje znanstvenih teorij. V drugi pa raziskovalci zasledujejo bolj praktične cilje in razvijajo pametna orodja, pri čemer se ne omejujejo s podobnostmi s človekom, temveč iščejo najbolj učinkovite metode za dosego zadanega cilja. V prispevku prikažem dva vala umetne inteligence. Prvi, klasična umetna inteligenca, temelji na hipotezi o mišljenju kot računanju in simbolnih modelih. Na iztek prvega vala pa so verjetno najbolj vplivale težave v praktični izvedbi, saj orodja, ki so temeljila na ideji, da je vse znanje mogoče predstaviti v obliki stavkom podobnih struktur, osnovne operacije pa so simbolno računanju v skladu s pravili, niso izpolnila pričakovanj. V drugem valu, ki smo mu priča sedaj, se osredotočajo bolj na izdelovanje pametnih orodij, ki temeljijo na strojnem učenju. Kljub relativni uspešnosti pri napovedovanju, sistemi drugega vala izkazujejo pomanjkljivosti, na katere ob vedno bolj množični uporabi opozarjajo tako računalničarji kot družboslovci in humanisti. Osredotočila se bom predvsem na zahtevi po transparentnosti in razložljivost, ki sta dve od zahtev za zaupanja vredno umetno inteligenco.

Doc. dr Maja Malec

Razumevanje modalnosti

Modalnost je pomemben del našega razmišljanja – tako pri načrtovanju vsakodnevnih opravil kot pri oblikovanju znanstvenih teorij. Razlikujemo več vrst modalnosti, ki jih je potrebno ustrezno povezati, predvsem pa določiti resničnostne pogoje različnih modalnih propozicij ter pokazati, na kakšen način sploh lahko spoznamo njihovo resničnost. Osredotočila se bom na aletične oz. objektivne modalnosti in na njihovo analizo znotraj sodobne semantike možnih svetov, ki se v nekaterih vidikih pomembno razlikuje od predhodnih analiz.

Mr Nastja Tomat

Omejena epistemska racionalnost kot povezovalec med normativnim in deskriptivni

Človeška racionalnost je kompleksna tema, ki zajema široko paleto našega spoznavanja in delovanja. Teoretična ali epistemska racionalnost je vrsta racionalnosti, ki se nanaša na doseganje kognitivnih ali epistemskih ciljev, običajno oblikovanje resničnih prepričanj in izogibanje neresničnim. Epistemologija kot normativna disciplina v veliki meri naslavlja vprašanja o tem, kako bi ljudje morali oblikovati prepričanja, da bi bili racionalni, vprašanja o tem, kako oblikovanje prepričanj ter drugi spoznavni procesi dejansko potekajo, pa so večinoma v domeni empiričnih disciplin, kot so nevroznanost, psihologija in kognitivna znanost. V sklopu predavanja bom predstavila idejo povezovanja filozofskega razumevanja epistemske racionalnosti s koncepti Simonove omejene ter Gigerenzerjeve ekološke racionalnosti. Zagovarjala bom, da lahko razumevanje epistemske racionalnosti kot omejene pripomore k premiku od strogih, idealiziranih teorij k teorijam, ki upoštevajo omejitve realnih človeških subjektov ter strukturo okolja, v katerem ti delujejo. Omejena epistemska racionalnost lahko služi kot koncept, ki briše meje med normativnim in deskriptivnim ter prevprašuje, kako postavljamo norme racionalnosti, kako interpretiramo odklone od njih in kakšne predpostavke o spoznavalcih privzemamo.